Strokovnjaki globalno gledano dolga leta niso polagali posebne pozornosti na hormon imenovan Kalcidiol. Različne raziskave pa so počasi sestavljale sliko, ki je pokazala, da je ta hormon ključen za več kakor 3000 funkcij imunskega sistema in modificira vsaj 450 genskih funkcij našega telesa.

Revolucionarno odkritje.

Nadalje so ugotovili, da ko Kalcidiol potuje po telesu, aktivno sodeluje pri izgradnji kosti, zob, delovanju mišic, normalni absorbciji kalcija in fosforja, pri delitvi celic in je izjemno pomemben že od zgodnjega otroštva za normalno rast in razvoj kosti otrok.

Dodatne raziskave so razkrile, da pomanjkanje tega vitamina prinaša resne posledice posledice za imunski sistem, razvijejo ali poslabšajo se lahko nihanja razpoloženja in depresije, ter različne degenerativne in kronične bolezni, povišan krvni sladkor, avtoimune bolezni, srčno-žilne težave.

Hormon Kalcidiol je postal senzacija v znanstvenih krogih. Razkritja so sprožila tekmo preučevanj tega revolucionarnega hormona.

Ugotovili so, da tega hormona telo ne proizvaja samo. Prav tako ga ne moremo dobiti s hrano – vsaj ne v zadostnih količinah. Uravnotežena prehrana torej ni dovolj. Kako je to mogoče? Od kod ga pa dobimo?

 

Kje je se torej skriva pomemben del sestavljanke?

Razkritje je bilo presenetljivo...

Kalcidiol nastaja v naših jetrih in ledvicah. A tam ne nastaja sam od sebe.

Kalcidiol nastane iz Kalciferola (nam bolj poznanega kot vitamin D3), ki ga v telo dobimo s sončenjem. V naši podkožnici se s pomočjo UVB žarkov tvori Kalciferol, ki nato potuje do ledvic in jeter in se tam spremeni v ta, našemu telesu izjemno pomemben hormon. Ta hormon v telesu vzdržuje funkcije približno 450 genov. Če nam, ga primanjkuje, pa lahko popolnoma zruši našo odpornost, presnovo in tudi psihično stabilnost.

In to je ta skrivnosten del sestavljanke: Da, zraven vode, hrane in kisika, ljudje (enako kot rastline) nujno potrebujemo sonce. Neposredno izpostavljenost naše kože soncu.

Sonce je četrta in dolgo časa neodkrita osnovna fiziološka človeška potreba. Ker še zdaleč ni tako očitna kakor ostale tri, jo je bilo težje odkriti. Vendar je več kakor 1500 raziskav narejenih v zadnjih letih na to temo je prišlo do enakega zaključka. Brez vitamina D3, se telo s časom sesede samo vase. Brez tega aktivatorja se delovanje telesnih funkcij z leti zmanjšuje, presnovni procesi se upočasnjujejo, imunski sistem vedno slabše opravlja svojo nalogo, naše telo se »preklaplja v zimsko spanje«.

“Redko katera snov ima toliko dokazanih koristnih učinkov na človeško telo kot Vitamin D3. Vitamin D vpliva na skoraj vse kemične procese v telesu in skoraj ni celice, od možganskih, živčnih do kostnih, ki ne bi imela receptorja za vitamin D.”

Ugotovljeno je bilo tudi, da vitamin D3 preko različnih mehanizmov povečuje odpornost na okužbe in deluje protivnetno. Nekatere strokovnjaki so potrdili povezanost pomanjkanja D vitamina z nekaterimi avtoimunimi boleznimi, kot so multipla skleroza, Chronova bolezen, diabetes tipa 1, revmatoidni artritis itd. Potekajo tudi številne raziskave o možnih vplivih D vitamina na zmanjšano pojavnost nekaterih vrst raka (črevesje, dojke, prostata) in srčno-žilnih bolezni.

 

Nato pa šok!

Ko so bila vsa ta odkritja neizpodbitno potrjena in je bil sprejet standard za merjenje tega hormona v krvi, so strokovnjaki začeli meriti koncentracijo tega hormona med širšo populacijo. Pri tem pa so naleteli na presenečenje...

Ugotovili so, da večini prebivalstva primanjkuje tega hormona.

 

Kako je to mogoče?

Do tega prihaja predvsem zaradi sodobnega načina z življenja ( delo od jutra do večera v zaprtih prostorih, premalo izpostavljenosti soncu…), zaradi motenj v presnovi (debelost), zaradi nezadostnega vnosa s hrano. Pri hujšem pomanjkanju in določenih boleznih predpiše vitamin D zdravnik na recept. Dobivajo ga tudi dojenčki, saj jih ne izpostavljamo soncu, materino mleko pa je slab vir vitamina D.

Zelo pomembno je, da za ustrezno raven vitamina D skrbijo nosečnice, ker le ta vpliva na zdrav in normalen razvoj ploda. Sedanja priporočila za vnos D vitamina so do 800 IE dnevno, trenutno pa potekajo številne večje klinične študije, ki analizirajo vpliv večjih odmerkov, ki naj bi varni in še bolj ugodni za zdravje. 

Številne epidemiološke raziskave v zadnjih letih po svetu in tudi pri nas kažejo na precejšnje pomanjkanje D vitamina pri sicer zdravih ljudeh v vseh starostnih populacijah, najbolj pa pri starostnikih.

 

Pandemija pomanjkanja vitamina D3?

Strokovnjaki ocenjujejo, da je pomanjkanje vitamina D zaradi modernega načina življenja preraslo v pandemijo in gre za velik svetovni zdravstveni problem (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18400738).

Tudi raziskave, v katerih so testirali več kakor 4500 bolnikov z različnimi oblikami raka, so potrdile, da je pri vseh bilo ugotovljeno pomanjkanje tega hormona.

Soncu smo izpostavljeni bistveno premalo. V prehranskih virih (ribe, jajca, gibe,...) ga je zanemarljivo malo in niso učinkovit nadomestek sončenju.

Ljudje so bili tisočletja zelo pogosto izpostavljeni soncu. Ker so bili življenjsko vezani na odprt prostor, so večino svojih aktivnosti, od dela do zabave, opravljali na prostem. Ne da bi kdor koli za to skrbel, so vsi dobili dovolj vitamina D, ki jim je zagotavljal mnoge koristi.

Ne pozabimo, da se je današnji človek razvil na območjih blizu ekvatorja, kjer je veliko sončnih dni. Upoštevajte, da z oblačili niso pretiravali, niso imeli krem za sončenje in niso jih strašili s kožnim rakom.

Izjemno pomembna je torej geografska lokacija. Bližje ekvatorju kot smo, večja je tvorba vitamina D3 ob izpostavljenosti soncu.  V Sloveniji lahko dovolj vitamina D pridobimo le od začetka aprila do konca septembra, če smo z večjim delom nezaščitene kože izpostavljeni neposrednim sončnim žarkom med 10. in 16. uro.

Geografska lega Slovenije in držav severneje od nas torej ni ugodna. Strokovnjaki zato priporočajo vnašanje v obliki dodatkov.

 

 

 

 

Zakaj mi zdravnik ne predpiše vitamina D3?

Zdravniki morajo upoštevati postopke in predpisovati zgolj farmakološko in toksikološko preizkušena in odobrena zdravila – kar je seveda pravilno.

A vendar: čeprav je Evropska komisija uradno potrdila skoraj vse zoraj omenjene ugotovitve, večina zdravnikov slepo ponavlja trditev, da ni bilo narejenih dovolj raziskav o učinkovitosti. Resnica je, da je neodvisnih raziskav o koristih vitamina D3 narejenih več kakor za katerokoli farmacevtsko zdravilo. Le farmacija teh raziskav ni naredila in jih verjetno nikoli ne bo (vsaj objektivnih ne), saj pozitivni učinki, kot jih ima za naše zdravje vitamin D3, za farmacevtski posel ne prinaša ničesar dobrega.

Naravne oblike vitamina D3 ni možno patentirati. Ni patenta - ni zaslužka. Zato neodvisnih raziskav o pozitivnih učinkih vitamina D3 s strani farmacije ni pričakovati – verjetno vsaj tako dolgo ne, dokler ne bo finančnega interesa.

Medtem ko zdravstvena stroka v nekaterih razvitih državah javno opozarja na ta življenjsko pomemben hormon, se mlini pri nas obračajo zelo počasi. Zato se moramo z znanjem opremiti sami!

 

Kaj pa predoziranje in morebina zastupitev z vitaminom D3?

Vaš zdravnik vam lahko celo pove, da se lahko zastrupitve z vitaminom D, posledice pa so hude in trajne. A strah pred visokimi odmerki vitamina D ni utemeljen.

Kot že ugotovljeno, je pri večini oseb ugotovljena hipovitaminoza (premalo) in nikjer hipervitaminoza (preveč) vitamina D. Dolgotajno uživanje izjemno visokih odmerkov vitamina D lahko privede do hiperkalciemije (povišane koncentracije kalcija v krvi)vendar je za to potrebna serumska koncentracija nad 240 ng/ml.

Sicer pa do danes ni zabeleženo, da bi zastrupitev pomenila življensko nevarne zaplete. V glavnem so možne motnje prebavnega trakta in blage neurološke motnje. Zabeleženih je tudi nekaj deset primerov poskusa samomora z vitaminom D3, vendar do sedaj to še ni nobenemu uspelo. 

Beseda “zastrupitev” v primeru vitamina D torej ne pomeni izpiranja želodca, življenjsko ogroženost ali podobno... Znaki predoziranja (zastrupitve) se kažejo v obliki utrujenosti, zmanjšanega apetita, slabosti, bruhanja, žeje, prav tako je možno pogostejše uriniranje, nervoza in povišan krvni tlak. Če opazimo navedene simptome, ter sumimo da so lahko posledica prevelikih odmerkov vitamina D, je treba obiskati zdravnika, saj lahko nastopi povečana absorpcija kalcija, ki privede do zvišanja koncentracije kalcija v krvi.

Previsoki odmerek oz. “zastrupitev” se verjetno začne pri rednem jemanju 40.000 IE v dolgem časovnem obdobju.

 

Kako ga izmerimo?

Raziskave kažejo, da je za ljudi optimalna vrednost kalcidiola okrog 50 ng na mililiter krvi.

Slovenski nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) navaja kot priporočen dnevni vnos vitamina D za vse starosti, nosečnice in doječe matere 800 IE (internacionalnih enot). Kot priporočeno vrednost kalcidiola v krvi navajajo 25 ng/ml.

Nivo vitamina D3 si lahko enostavno izmerite z odvzemom krvi v specializiranih laboratorijih, kjer izvajajo teste za vitamin D3. Lokacije najdete na spletu.

Mnogi laboratoriji vam rezultate prikažejo v enoti nmol (nanomol), ta rezultat pa testirance prestraši, da so njihove vrednosti vitamina D3 previsoke. Pri tem morate vedeti, da je potrebno ta rezultat deliti s faktorjem 2,5, da dobite vrednost v ng/ml.

Na podlagi vašega življenjskega stila lahko dokaj dobro ugotovite, ali vam vitamina D3 primanjkuje (Vprašalnik ni nadomestilo za laboratorijsko preverjanje) :

  • Služba ali druge okoliščine vam onemogočajo, da ste z večjim delom kože vsaj 15-20 min na dan med 10.-16. uro izpostavljeni soncu?
  • Ste starejši od 60 let?
  • Trpite za katero od avtoimunimi boleznimi, kot so multipla skleroza, Chronova bolezen, diabetes tipa 1, revmatoidni artritis itd.?
  • Ste zboleli za rakom?

Če ste nakaterokoli zgornje vprašanja odgovorili z DA, potem obstaja skoraj zagotova verjetnost, da so vaše vrednosti vitamina D3 pod varnim nivojem.

Nekateri dodatni simptomi pomanjkanja vitamina D3:

  • Nezanesljiv imunski sistem (redno zbolevanje za sezonskimi boleznimi)
  • Hipertenzija (povišan krvni pritisk)
  • Bolečine in šibkost v mišicah
  • Občutki žalosti in depresija
  • Težave s črevesjem
  • Povečano potenje
  • Težave s srcem

Kaj če ga imam premalo?

Posledice pomanjkanja vitamina D ima lahko za zdravje grobe posledice. Šibak imunski sistem in vnetja predstavljajo veliko obremenitev za telo. Razvijejo ali poslabšajo se lahko nihanja razpoloženja in depresije, v daljšem časovnem obdobju pa lahko nastanejo različne degenerativne in kronične bolezni.

Vitamin D zagotovo ni vitamin, ki ga ne bi jemali resno.

Najboljši recept je zadostno (varno) izpostavljanje sončnim žarkom v poletnih mesecih. V obdobju, ko je sonce bolj šibko, pa so najbolj učinkoviti prehranski dodatki vitamina D3.

Študija iz leta 2012 je potrdila, z uživanjem 5.000 IU enot D vitamina dnevno, 3 mesece, dvignemo nivo D vitamina v krvi na zadovoljivo raven.
(https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22422304)

Klinične raziskave potrjujejo, da dolgotrajno jemanje 10.000 IE vitamina D na dan v obliki predranskega dopolnila, verjetno ne predstavlja tveganja za nastanek škodljivih posledic pri skoraj nobenem posamezniku v splošni populaciji.

 

Kakšni so zanesljivi nadomestni viri vitamina D3?

Vitamin D3 je topen v maščobah zato se kot prehransko dopolnilo najbolje obnese v obliki oljne raztopine. Ta kombinacija zagotavlja boljši izkoristek kakor tablete ali gelne pastile, saj omogoči takojšnjo absorpcijo. Večina tako užite raztopine se absorbira skozi sluznico takoj ob zaužitju.  

Na trgu obstaja kar nekaj izdelkov vitamina D3 v obliki prehranskega dodatka, ki se močno razlikujejo po obliki in vsebnostih. Bodite pozorni, koliko internacionalnih enot prejmete za svoj denar.

Roberteka Vitamin D3 jemlje resno in vam nudi največ vitamina D3 za vaš denar, v najbolj učinkoviti obliki Holekalciferola. Povezava na izdelek: Vitamin D3 v MCT olju.